Dej dej snih zej!
Jebeš pumlad, dej zej snih!
Kipn ga en metr zej,
snih, snih, snih, snih!
Moje sneške, toje sneške,
super sanke, tralala.
Če ha manka, nam se sanka,
kuhan uinu nam ga da.
Zakua ni snih ciu lit (ciu lit)?
Kua je hlup ta svit (ta svit)!
Jest čem bit eskim (eskim),
snih na smi bit sam pazim!
Moje sneške, toje sneške,
super sanke, tralala.
Če ha manka, nam se sanka,
kuhan uinu nam ga da.
Ris ni lipa, če ni sniha.
Prid ablak, kipn ha!
Če se u pismc kej na rima,
je zatu, ka ni snihá.
Moje sneške, toje sneške,
super sanke, tralala.
Če ha manka, nam se sanka,
kuhan uinu nam ga da.
by Sneti in Idrijski knapi
lp,
m
pies: če boste kliknili na naslov, lahko slišite tudi avdio verzijo:)))
torek, 03. november 2009
sobota, 31. oktober 2009
Zunaj
jesensko listje
in v meni pomlad.
Na moje stene
šepetaš in lepiš dotike.
Ko grejeva debele zidove
in nama čas skoraj beži,
ti plavaš v moji oazi.
Topli in temni,
brez plenilcev,
le z najinima dlanema,
ki tipaje iščejo tvoje sledi.
lp,
m
in v meni pomlad.
Na moje stene
šepetaš in lepiš dotike.
Ko grejeva debele zidove
in nama čas skoraj beži,
ti plavaš v moji oazi.
Topli in temni,
brez plenilcev,
le z najinima dlanema,
ki tipaje iščejo tvoje sledi.
lp,
m
sobota, 24. oktober 2009
Dober tek!
Jutri je LM 2009.
Lani sem bila taaaaakooooooo ponosna in srečna, ko sem pretekla tistih 10km, res!
K., ki je takrat navijala, je rekla:"Naslednje leto greva skupaj!", in res začela tudi ona teči - odlično ji gre!!!
A na žalost bo tudi ona jutri počivala, saj jo daje pokostnica ali nekaj podobnega.
K., vem, da si se prav odločila in tokrat jaz tebi pravim:"Naslednje leto greva skupaj!" (pa dobro treniraj pump, da me boš lahko kotalila po progi;))!
Vsem, ki boste jutri tekli en lep dan, lep tek, naj vam da zagona za naslednje tekaško leto!
lp,
m
ponedeljek, 19. oktober 2009
K't buhteljček:)
...ja, tko se počutm, k't buhteljček - tak, ki se še peče v pečici in narašča in narašča....
...mmmmm...zdele bi jih jedla:).
lp,
m
nedelja, 18. oktober 2009
Še ena iz naše hiše...
"Mojca, kako to, da ti lahko vidiš skozi mene, a veš, tako kot Miklavž, ki vidi a si bil priden al pa ne...?"
...izjava 9-letnika med mojim delovnim vikednom. Zanimivo pa je, da nisem uporabila niti besede "priden", niti "poreden"...hmm...
Morda pa ti bolj vidiš skozi mene, kot jaz skozi tebe?:))))
Važno, da se razumeva, a ne?;)
lp,
m
...izjava 9-letnika med mojim delovnim vikednom. Zanimivo pa je, da nisem uporabila niti besede "priden", niti "poreden"...hmm...
Morda pa ti bolj vidiš skozi mene, kot jaz skozi tebe?:))))
Važno, da se razumeva, a ne?;)
lp,
m
sreda, 14. oktober 2009
Posession...
...passion...
...obsession.
No, takole se jaz počutim oziroma zadnje čase včasih o tem razmišljam.
Ob selitvi je bilo potrebno kupiti kar nekaj stvari, ker sva se preselila v neopremljeno stanovanje. Ne rečem, je luštno opremljati po svoje, ampak težko, če si brez denarja.
Je treba kupiti pametno, dobro, lepo. In tisto, kar RES potrebuješ.
In človek se začne spraševati - kaj je tisto, kar RES potrebujem? Brez česa lahko živim?
In ko okrajšaš seznam na minimum, si rečeš:"Ostalo bomo pa potem, ko bo denarja preveč", in ugotoviš, še posebej, če nisi vajen veliko lastnine, da imajo nove stvari en poseben karakter. Da so tvoje. Da te skrbi zanje. Ne v smislu, da jih lepo vzdržuješ, ampak recimo posmisliš:"Joooooooj, če mi zdele kdo mojo novo kuhno fenta, nej se pazi"...al pa omaro...al pa avto. Bolje, da ne razmišljam o naravnih in drugih večjih katastrofah. V te stvari gre veliko tvoje energije - denarja (za katerega si delal, če si sposodiš, so delali drugi in boš še moral delati) in konkretnega dela (razmisleka, iskanja, čakanja, dobave, prenašanja, zlaganja, sestavljanja, čiščenja...).
Ob takih mislih sem se spomnila, da sem nekje nekoč prebrala, da več stvari kot imaš, bolj zasužnjen si. Da lastnina zasužnji.
Res je, če hitro ne razčistiš, da imaš stvari za živet, da ti one služijo in ne ti njim.
Zato upam, da bodo dolgo zdržale, da nama bodo dobro služile...ampak nič več kot to. Počutim se mnogo bolj svobodno.
lp,
m
...obsession.
No, takole se jaz počutim oziroma zadnje čase včasih o tem razmišljam.
Ob selitvi je bilo potrebno kupiti kar nekaj stvari, ker sva se preselila v neopremljeno stanovanje. Ne rečem, je luštno opremljati po svoje, ampak težko, če si brez denarja.
Je treba kupiti pametno, dobro, lepo. In tisto, kar RES potrebuješ.
In človek se začne spraševati - kaj je tisto, kar RES potrebujem? Brez česa lahko živim?
In ko okrajšaš seznam na minimum, si rečeš:"Ostalo bomo pa potem, ko bo denarja preveč", in ugotoviš, še posebej, če nisi vajen veliko lastnine, da imajo nove stvari en poseben karakter. Da so tvoje. Da te skrbi zanje. Ne v smislu, da jih lepo vzdržuješ, ampak recimo posmisliš:"Joooooooj, če mi zdele kdo mojo novo kuhno fenta, nej se pazi"...al pa omaro...al pa avto. Bolje, da ne razmišljam o naravnih in drugih večjih katastrofah. V te stvari gre veliko tvoje energije - denarja (za katerega si delal, če si sposodiš, so delali drugi in boš še moral delati) in konkretnega dela (razmisleka, iskanja, čakanja, dobave, prenašanja, zlaganja, sestavljanja, čiščenja...).
Ob takih mislih sem se spomnila, da sem nekje nekoč prebrala, da več stvari kot imaš, bolj zasužnjen si. Da lastnina zasužnji.
Res je, če hitro ne razčistiš, da imaš stvari za živet, da ti one služijo in ne ti njim.
Zato upam, da bodo dolgo zdržale, da nama bodo dobro služile...ampak nič več kot to. Počutim se mnogo bolj svobodno.
lp,
m
ponedeljek, 28. september 2009
Nč postle!
Ha!!!
Nč postle (ok, za spanje bo še ok), še delam lahko, ampak ne več kt 8ur na dan pa brez nočnih. Wiiiiiiiiiii!!!
I'm hepi.
We be hepi.
Pa kuhno nam kmalu pripeljejo.
lp,
m
pies: pa v lokalu so spušili, HA!!!...zdej se sicer mal čudn gledamo, pa poslušamo enga kelnarja pod balkonom, kok sva munjena, da ne razumeva, da se ob 22h folk šele ven spravi pit (oni morjo pa ob 21h končat, bogi revčki, pa ob nedeljah morjo met zaprt, res bogi, da morjo to počet, KAR SO PODPISAL Z LASTNIKOM V POGODBI ŽE PRED 3 MESCI, A NE, PA SE NISO DRŽAL, A NE???)..., ampak boljš prva, kot pa zadnja zamera, tko pravjo.
Nč postle (ok, za spanje bo še ok), še delam lahko, ampak ne več kt 8ur na dan pa brez nočnih. Wiiiiiiiiiii!!!
I'm hepi.
We be hepi.
Pa kuhno nam kmalu pripeljejo.
lp,
m
pies: pa v lokalu so spušili, HA!!!...zdej se sicer mal čudn gledamo, pa poslušamo enga kelnarja pod balkonom, kok sva munjena, da ne razumeva, da se ob 22h folk šele ven spravi pit (oni morjo pa ob 21h končat, bogi revčki, pa ob nedeljah morjo met zaprt, res bogi, da morjo to počet, KAR SO PODPISAL Z LASTNIKOM V POGODBI ŽE PRED 3 MESCI, A NE, PA SE NISO DRŽAL, A NE???)..., ampak boljš prva, kot pa zadnja zamera, tko pravjo.
Naročite se na:
Objave (Atom)